Oh, ti naporni delavni dnevi. Osem ur naj bi človek spal, osem ur mora delati, osem ur pa ostane še za nujna higienska opravila, hranjenje in prevoz na delo. Vedno znova ugotavljam, da ima dan premalo ur za razpolaganje s prostim časom.
Kakšna ura pa včasih le ostane. Z Urško sva sončen delovni četrtek izkoristili še pred odhodom v službo. Njen FIAT se je že ogrel, ko me je pobrala doma, potem pa sva švignili proti Gozdu Martuljku. Sonce je že krepko nažigalo, zato je sprehod po gozdu deloval prav osvežilno. Namenili sva se do slapov in zgornjega po uri in pol dosegli. Tako kot vedno, sva celo pot regljali o tem in onem kineziološkem. Včasih se sprašujem, če se tudi strojniki ali veterinarji toliko pogovarjajo o svojem področju dela … Utihnili sva le, ko sva dosegli prvi slap in nato še drugega. Takrat pa občudovanje in nekaj klasičnih komentarjev o tem, kako lepo je živeti v naši prečudoviti Sloveniji. Ko sva se načudili vsem lepotam in naužili svežega zraka pa nazaj proti avtu. Ura je bila 12:00 in ravno toliko časa je še ostalo, da sva se napokali v avto, odpeljali proti domu in se pripravili za delo.
Kaj je lepšega, kot imeti občutek, da si dan izkoristil še preden se je le-ta dobro začel? Kljub temu, da imamo včasih prenatrpan urnik, si je vredno vriniti vanj še plan za sprostitev in odklop. Midve najdeva sprostitev ob opazovanju padajoče vode, včasih pa je odklop lahko le sprehod od bloka do bližnjega hrasta, kjer gnezdi glasen vrabec.
»Ne doma sedet, pejt’ v svet!«
Katja
#ajganaveza
Izhodišče: Gozd Martuljek, parkirišče za mostom čez Savo Dolinko (750 m)
Cilj: Spodnji in zgornji martuljški slap (1150 m)
Višinska razlika: 500 m
Čas hoje: 1 h 30 min
Izziv za izlet:
Pejt’ v svet, ne doma sedet – že pred službo ali popoldanskimi obveznostmi. Naj se dan že zgodaj začne aktivno!