December je vedno hektičen mesec. Leto gre h koncu, ljudje se spomnijo svojih novoletnih obljub in kako jih spet niso izpolnili. Jaz pa takrat hrepenim po kratkem aktivnem oddihu, kjer bi odklopila in prečistila glavo ter razmislila kaj vse sem dosegla v preteklem letu. Pa sem si rekla zakaj pa ne. Za zgodnje božično darilo sem sama sebi podarila oddih. Najbolj me sprošča hoja z nahrbtnikom na ramenih v dobri družbi Ajga naveze. Spraševala sem se ali sploh še znamo iti na večdnevni izlet po Sloveniji brez potratne uporabe avtomobila.
V izlet sva želeli vkomponirati naslednje elemente:
- Plezanje v skali.
- Hoja z nahrbtniki.
- Prevoz z javnimi ponudniki.
- Kuhanje kosila na gorilniku.
- Ugodno a udobno.
Pred odhodom sva rezervirali prenočišče v bližini plezališča, uredili prevoz do Črnega Kala preko platforme prevozi.org, kupili zemljevid in si razdelili opremo. Pri pripravi nahrbtnika bodite previdni, za udobno hojo naj ne presega 1/5 vaše telesne teže.
Izlet sva otvorili v petek v pozno popoldanskih urah po službi. Začetek je bil precej katastrofalen, saj sva pri prevozih naleteli na »gnilo jabolko« in imeli nekaj težav. Vendar sva ovire premagali z manjšo mero adrenalina in prespale noč v najeti sobici v Črnem Kalu. Drugi dan se je začel obetavno z odlično serijo plezanja v praznem plezališču. Popoldne sva jo mahnili peš proti Kopru po mirni in večinoma ravninski primorski pokrajini. Prečili sva nasade kakijev in reko Rižano na poti. Zaradi zastarelosti zemljevidov sva morali narediti 101 popravek smeri in v Koper prispeli precej pozno. Nagradili sva se z buteljko lokalnega vina, dobro večerjo in klepetom z oskrbnikom hostla. Zadnji dan naju je osvojil z lepo obmorsko linijo do Izole, kjer sva spontano podaljšali kar do Naravnega rezervata Strunjan in Mesečevega zaliva. Spotoma sva obredli sva še bližnje nasade oljk. Ponavadi obljudena poletna destinacija je prazna v zimskih mesecih. Kosilo sva jedli iz enega lonca (ker sva leni pri pomivanju posode) in sprožili nerazločljiv pogled mimoidočega. Le-ta je nazajgrede izrazil navdušenje nad »današnjo mladino, ki še zna uživat v enostavnih stvareh«. Prišla je oseka in sončni zahod, ki sta prinesla čas za odhod domov. Ob priložnosti sva se do Strunjana odpravile preko razkritih skal pod klifom in v mesečini rožnatih solin. Kar malo kičasto.
Nazaj grede sva zadeli tombolo na prevozih in tokrat hitro in mirno prispeli nazaj v Ljubljano, kjer naju je čakal moj brat. Sedeč v avtomobilu naju je vprašal: »In kako sta se imeli?«. Bruhnili sva v smeh in zgodba se prične od začetka.
Izlet priporočam v hladnejših mesecih leta (oktober-december, marec-maj). Takrat so temperature ravno prijetne in gneča bistveno manjša. Podrobnješi potek poti in pripetljajčke na poti si lahko pogledaš na zemljevidu, kjer najdeš tudi predloge za izboljšavo poti.
»Ne doma sedet, pejt’ v svet!«
Urška
#ajganaveza
Izhodišče: Črni Kal
Cilj: Koper
Zemljevid poti in vmesne prigode: KLIK
Izziv za izlet:
Naj bo izlet malo drugačen … Namesto z avtom, pojdi z javnim prevozom.